5. Vodniki in tokokrogi

Trase (inštalacijske cevi in kabli)

Z orodjem Trasa (C) narišete pot vodnikov. Na voljo so štiri prednastavitve:

• S klikom na napravo se trasa veže na napravo (njen konec je na mestu naprave, popis del k temu prišteje rezervo za priključitev). Ob steni jo program pripne na prosti pas ob površini stene.
• Dovolj sta dve končni točki: če po prvem kliku takoj kliknete napravo, program načrtuje pot: ta poteka po prostem pasu ob steni, v vogalih zavije pod pravim kotom, v sosednji prostor gre skozi vrata (skozi steno le, če je obvoz skozi vrata veliko daljši). Stropna svetilka se na steno priključi pravokotno, med dvema svetilkama je črta ravna. Med risanjem predogled že prikazuje načrtovano pot. Če postavite vmesne točke, rišete ročno. Če bi kabel (v utoru ali nadometno) potekal pred oknom, se njegova višina postavi nad vrh okna (+10 cm), če pod stropom ostane še vsaj 10 cm; višino lahko prepišete v lastnostih.
• Shift = pravi kot. Enter, dvoklik ali klik na napravo zaključi; Backspace se vrne za eno točko, Esc zavrže.
• Pri izbrani trasi lahko vlečete njeno lomno točko; dvoklik na odsek ustvari novo lomno točko.
• Znova načrtujte pot (v lastnostih trase; pri več izbranih trasah »Znova načrtujte trase«): obstoječo traso, vezano na napravo, znova vodi ob steni; Ctrl+Z jo v enem koraku obnovi. Samodejna pot se ob premiku ali zasuku naprave sama znova načrtuje; če ročno spremenite katero od njenih lomnih točk, od tedaj ostane ročna (le njen konec sledi napravi).

Lastnosti: vrsta in sistem, tip (pri inštalacijski cevi npr. MŰ-III, KPE, Symalen, toga PVC; pri kablu npr. NYM-J, NYY-J, H07V-U, H05VV-F, UTP Cat6, J-Y(St)Y, RG6), število žil, prerez, premer, način polaganja (podometno v utoru, nadometno, nad spuščenim stropom, v tleh), višina in tokokrogi (navedete jih lahko več). Število žil in prerez se podedujeta tudi iz besedila »Kabel« tokokroga; to se vidi po bledi predizpolnitvi polj.

Način polaganja in višina vplivata tudi na dolžino: popis del izračuna prostorsko dolžino trase, dolbenje (utor) pa je lahko posebna postavka.

Označevanje vodnikov

Na vodnikih program nariše oznako po standardu: poševne črtice s številom žil (nad 3 žilami ena črtica in število žil), ob tem napis tipa in prereza. Oznaka je samodejna; izklopite jo s plastjo Označevanje vodnikov. Vidna je tudi v pogledu stene.

Tokokrogi

Plošča Tokokrogi (na desni, če ni nič izbrano) je seznam tokokrogov. Polja tokokroga:

• Oznaka (npr. F1), Vrsta (npr. razsvetljava, vtičnica) in Naziv;
• 1 ali 3 faze;
• Zaščita (npr. B16) in Kabel (npr. NYM-J 3×1,5);
• Razdelilnik: med razdelilniki na etaži tisti, iz katerega tokokrog izhaja;
• Barva na risbi: privzeto samodejna;
• za dimenzioniranje po želji: moč, cos φ, istočasnost in dolžina (glejte poglavje Razdelilniki, enopolna shema in dimenzioniranje).

Naprave tokokrogu dodelite v lastnostih naprave, trase v lastnostih trase (lahko jih je več). Stikalo Barvanje tokokrogov v zgornji vrstici pobarva naprave in trase z barvo njihovega tokokroga: tako takoj vidite, kaj je ostalo brez tokokroga.

Samodejna dodelitev: gumb Samodejna dodelitev… v podoknu Tokokrogi predlaga tokokroge za močnostne naprave brez tokokroga, s predogledom. Pravila so praktični predlogi, ne standard: vtičnice in razsvetljava imajo za vsak prostor ločene tokokroge (večji prostor se razdeli na več tokokrogov); tokokrog vtičnic ima največ 10 mest za vtičnice (dvojna vtičnica šteje za dve), tokokrog razsvetljave največ 12 svetilnih mest, stikalo gre na tokokrog najbližje svetilke, veliki porabniki (npr. štedilnik, grelnik vode, klimatska naprava, polnilnica) in vtičnice v vlažnih prostorih pa dobijo lastne tokokroge. Zaščita in vodnik sta izhodiščni vrednosti; dimenzioniranje in preverjanje mora pregledati projektant elektroinštalacij. V oknu izberete razdelilnik (novi tokokrogi se nanj vežejo), s poljem Načrtuj trase vodnikov pa se po tokokrogih načrtujejo tudi vodniki od razdelilnika do naprav. Če na etaži na risbi še ni razdelilnika, okno ponudi njegovo postavitev; če izbrani razdelilnik še nima števila faz in glavnega stikala, vpraša po vhodnem toku in številu faz ter na podlagi tega iz kataloga izbere najmanjše ustrezno glavno stikalo. Vse je en korak razveljavitve (Ctrl+Z); ob ponovnem zagonu se obravnavajo le naprave brez tokokroga.

Način montaže, skupna cev in razvodna doza

Okno Samodejna dodelitev za načrtovane trase nastavi dve stvari. Obe sta predlog: številske vrednosti so okvirne, preveri jih glede na stanje na objektu in montažno prakso.

• Način montaže: Neposredno v utoru (brez cevi, kabel je položen neposredno v utor) ali V zaščitni cevi (v utoru) (tudi zaščitna cev poteka v utoru). Privzeto vrednost določa del projekta Več nastavitev; za trase, ki se začnejo v prostoru, jo lahko prepišeš v lastnostih prostora (Način montaže (samodejno ožičenje); Privzeto iz projekta = brez prepisa).
• Predlagaj razvodne doze: pri odcepih se na risbo postavi razvodna doza, trasa pa teče prekinjena na dozi; prav tako iz doze izhaja tokokrog (tudi vtičnični), ki iz drugega prostora vstopa v prostor, kjer ima vsaj dve napravi. Če v načrtu ni odcepa, okno sporoči, da doza ni potrebna. Nastavi se lahko, ali kabel v prostoru od vtičnice do vtičnice nadaljuje brez doze (Prehod med vtičnicami v instalacijski dozi) in ali se na dolg odsek ali odsek z veliko zavoji, položen v cevi, postavi prehodna doza (meji razdalje in zavojev sta začetni, okvirni vrednosti).
• Pri načinu V zaščitni cevi (v utoru) program ustvari tudi zaščitno cev: eno na kabel, po poti kabla, v utoru, s premerom, predlaganim iz podatkov kabla. Kjer več kablov poteka skupaj, se predlaga skupna cev (spodaj) – za te kable posamezna cev ni ustvarjena, dokler skupne cevi ne potrdiš; če jo zavrneš, lahko posamezno cev dodaš z gumbom Kabel v inštalacijsko cev (spodaj).

Cev za en kabel: v lastnostih kabla, položenega v cevi, gumb Kabel v inštalacijsko cev ustvari traso cevi po poti kabla (privzeti premer: 20 mm) in kabel vstavi vanjo. Pri kablu se nato prikaže oznaka Poteka v cevi (…); kabli v cevi ji sledijo, ko se ta premakne ali znova načrtuje. Popis materiala šteje cev z njeno dolžino, kabel v njej pa z lastno.

Skupna cev: močnostni kabli, ki potekajo skupaj ob isti steni z enakim načinom montaže, se lahko združijo v eno cev: z gumbom Skupna inštalacijska cev… v plošči Tokokrogi (s seznama predlogov) ali pri več izbranih kablih z gumbom V eno cev. Predogled prikaže predlagani premer cevi, zapolnjenost (v odstotkih), faktor združevanja skupaj potekajočih tokokrogov in kateremu kablu se zaradi tega lahko poveča presek. Zunanji premeri kablov in notranji premeri cevi so približni, meja zapolnitve je priporočena: premer cevi lahko na risbi poljubno prepišeš, preveri ga po podatkih proizvajalca.

Tri nova pravila preverjanja (v nastavitvah preverjanja jih je mogoče vklopiti in izklopiti, resnost je nastavljiva):

• Odcep brez razvodne doze: trije ali več koncev trase istega tokokroga se srečajo v eni točki brez doze;
• Cev manjka: za kabel, položen v cevi, ni dodeljena cev (s klikom na ugotovitev se kabel izbere, gumb Kabel v inštalacijsko cev težavo reši);
• Cev je premajhna: premer cevi je manjši od priporočila, izračunanega za kable v njej. Pri neznanem številu žil ali preseku ugotovitve ni.

V oknu za rešitev ugotovitve gumb Popravi (napis: Postavi razvodno dozo, Ustvari cev ali Nastavi premer na N mm) prenese popravek v risbo kot neshranjeno spremembo: pregledaš ga, razveljaviš in nato shraniš.

Oznaka opreme in sklic

• Stikalo Oznake ob napravah prikaže samodejno oznako (npr. F3/2: 2. naprava tokokroga F3; brez tokokroga D7). Oznaka se izračuna iz shranjene risbe, pri neshranjeni napravi je viden »?«.
• Gumb Utrdite oznake (po potrditvi) v napis naprav s praznim napisom vpiše oznako; mogoče ga je razveljaviti. Uporabljate ga lahko le v shranjenem stanju.
• V lastnostih naprave blok Sklic prikaže oznako, tokokrog, zaščito in FID ter kje v ohišju razdelilnika je tokokrog; od tod lahko skočite na ustrezno mesto. V urejevalniku razdelilnika seznam Naprave na risbi ponuja pot nazaj.
• Oznake se lahko prikažejo tudi na natisnjenem tlorisu (potrditveno polje Oznake opreme).